ZAKAJ SI TO DELAM?

To pišem v soboto. Mile ni doma, ker je pri babici na all inclusive nočitvi z zajtrkom, malico, kosilom, malico, sladkarijami, večerjo, čokolado in toplo kopeljo.

Jaz sem bolna, tako kot Mila, že cel teden. In mi ful paše, da imam en dan zase. Nič, kar bi se lahko primerjalo z Milinim razvajanjem, a okej. Že počitek in čaj bosta kul.

Ampak ne.

Ne.

Morem. Nekaj. Delat. MOREM. Drugače je nekaj narobe z mano, veš. Ker ni niti najmanjše možnosti, da bi odležala en dan. Pa se mogoče jutri zbudila čisto zdrava in fit.

EH.

V bistvu sva oba z možem doma. On se je odločil, da bo danes naredil vse za 5 let nazaj in naprej, jaz pa naj kaj? V luft gledam? Ležim mogoče? Kaj si nora?! Ni šans.

Poleg vsega ostalega, sem si enostavno mogla napisati še seznam vseh stvari, ki jih rabim za dojenčka, in ko sem prišla do številke 23, sem nehala. Ne bom še zaradi tega paničarila danes. Ne.

Po eni uri sem dodelala ta famozni seznam in napisala točno kaj, v kateri trgovini in koliko stane. In bom kar lepo dala možu ta list (ali dva ali tri) in bo to vse nabavil, ko bom jaz v porodnišnici. Seveda, če meni ne uspe prej. Ne morem vsega, sploh s temi bezgavkami na steroidih, ne.


V zadnjem mesecu bi se nosečnica res morala relaxirat. Psihično pripravljat na vse, kar sledi. Ne mislit na goro bedarij in na to, da še nima niti ene dude, poporodnih vložkov in mrežastih gat.

Imam dneve, ko sem super kul in imam dneve, ko sem čist ziritirana in imam pol kufer vsega – pa pazi, to ni zaradi nosečnosti, ampak zaradi tega, ker sem pač ženska. Še vedno slišim opazke v smislu »ti tvoji hormoni« in ja, najlažje je res krivit hormone nekoga drugega kot pa malo pomesti pred svojim pragom. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi si v tem duhu prebrali še enkrat ta post (klik). Z vsem sem se že sprijaznila.

Razen s tem, da še moj dragi otrok nima vsega lepo pripravljenega. To me moti, ker tukaj ne gre zame. Če bi šlo zame, bi mi bilo dejansko vseeno. Mame pač take smo. Gate in vložke bom že nabavila, verjamem, da ne bom ostala brez njih…

In vidiš zdaj, s čem se obremenjujem v soboto popoldan?

S tem, da sem slaba mama otroku, ki se še niti ni rodil,

ker nimam ne jogija za zibko, ne previjalne podloge in ne lepih tetra plenic. In ostale krame, ki jo imajo že vse dobre mame pripravljeno najmanj 3 mesece pred rokom.

Evo.

Pa ni mi treba zdaj odgovarjat v smislu saj bo, samo dihaj, umiri se, vse bo okej. Itak, da bo. Ampak jaz sem morala to dati s sebe, ne glede na to, da globoko v sebi tudi jaz vem, da bo na koncu imel vse, kar rabi.

S tem zaključujem današnji jamr in upam, da se bom zdaj počutila bolje. In šla že enkrat po tisti jogi.

In ostalih 22 stvari.

 

 

One Comment

  1. Veronika

    Tudi jaz sem si pri drugem otroku pustila vse na last minute, še dobro da se ni prej rodil, bi vse ostali rihtali 😀
    Dejansko nič kaj veliko ne potrebuje, sploh ko imaš veliko od prej…
    Mrežaste gate in vložki so še mi ostali…lahko dobiš in odklukaš na 20 😉😜😘

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s