MOJE SUPER STRIJE, MOJE SUPER TELO!

Veš, kaj sem danes imela v načrtu za blog objavo?

Jamrat. Na polno. Na hard. O strijah in celulitu. O kilah in pudingastih bedrih. O tresočih »bicepsih«, povešenih joškah in podbradku, ki ga ravno takrat, ko se najbolj iz srca smejim, pokažem. O tem, zakaj ravno jaz in kako zelo sem uboga.

Je*eš to.

Lahko jamram, sej znamo vse, ni res? To skoraj ni več nič novega. Jamračice ene, nič nam ne paše. Vedno bi rade bile nekaj, kar nismo. Nikoli se zares ne sprejmemo. Verjetno tudi, če bi imela 55 kil in dvometrske noge, bi našla nekaj, kar mi ne bi pasalo. Mogoče pa ne bi bila taka carica, kot zdaj? Mogoče pa bi bila prestrašena punčka, ki dela samo to, kar drugi rečejo. Se pustila vsem, da pometajo z mano. Da si polnijo svoj ego na meni, ker lahko. Ker nikoli ne bi nič rekla.

Raje sem to, kar sem.

Dobro, seveda imam že plan, kako bom po porodu prišla v formo – a ne tako, da bom všeč vsem ostalim, ampak tako, da se bom sama dobro počutila. Malo manj tresenja in malo bolj polne zize (mleko, kdorkoli?). Pa kak počep več in ožji pas (to zadnje mi bo vsekakor uspelo glede na trenutno situacijo). VSE to mi bo uspelo, to vem.

U35.jpg

S strijami sem se pa sprijaznila. Pa s celulitom tudi. Kaj pa naj? Se sekiram do onemoglosti, zakaj ravno jaz in zakaj nisem ena izmed tistih srečnic, ki tega nimajo? Man up, woman!

Spomnim se kakih 6 let nazaj, ko sama sebi seveda nisem bila všeč, ker sem imela 3 kile preveč in fuuuul celulita in ful grozna sem bila in v glavnem res… Grozna, fuj, blek. Telovadila vsak dan kot obsedena, jedla nič. In še vedno ni bilo tako, kot sem želela. Kdo me bo sploh pogledal kdaj?

Koza ena.

Žal mi je, da sem tako mislila. Res sem se zaničevala. Če bi zdaj bila vsaj približek temu, kar sem bila takrat, bi verjetno skakala do lune in nazaj. In si ploskala. Zanimivo, ne? Vedno stremimo k popolnosti, vedno. Ne glede na to, kakšne smo v tem trenutku. Vedno bomo nekaj našle. To je dejstvo.


Kakorkoli… Zdaj, ko se pogledam;

Vidim najprej en ogromen trebušček, ki je zagotovo zelo dobrodošel, ker varuje mojega dragega otroka.

Vidim strije – kup rdečih strij, ki jih v prvi nosečnosti ni bilo. Na trebuhu, na bokih, na notranji strani stegen. Ja, če si mislila, da si edina – NISI. Samo noben se pač ne hvali z njimi in jih mrzlično zakrivamo, zanikamo in skrivamo.

Vidim celulit – ki ga baje ima skoraj vsaka, ampak jaz se vseeno počutim, da ga imam največ kot katerakoli. Mogoče ti isto čutiš, ne vem.

Vidim bedrce, ki se drgnejo ena ob drugo in nimajo tistega opevanega »thigh gapa« – luknje med notranjimi strani stegen.

Vidim utrujene zize, ki se po dvoletnem dojenju ne držijo ravno najbolje. In če pogledam v bližnjo prihodnost – nič kaj dobrega se jim ne obeta. Bodo pa nahranile še enega otroka. Tako da ajde, to spet z veseljem vzamem v zakup.

U37

In veš kaj še vidim?

Žensko. Mamo. Če na eno oko zaškilim, vidim tudi tisto punco izpred 6ih let, ki je mislila, da je ful srečna, pa sploh ni bila. Vidim malo punčko, ki si je vedno želela biti samo suha in vsak dan pred šolo molila k višji sili, da je danes dan, ko je ne bo nihče klical Urška Debeluška (Sicer pa… resno? To je bila dobra rima?! Lahko bi si kaj boljšega izmislili.).

Najbolj od vsega pa vidim sebe danes – Carico, ki je hvaležna za vsako kilo, vsak centimeter celulita in vsako strijo. Hvaležna, da bom lahko ponovno mama. In hvaležna svojemu telesu, kakršnokoli že je, da opravlja svojo življenjsko nalogo; ustvarjati majhne ljudi.

In ti, še imaš vedno slabo mnenje o sebi? RES?

Fotografa, ki odlično ujameta realnost: Art Box Photography  ❤

4 Comments

  1. (Ni)Si

    Tudi sama sem se obadala s svojim telesom dolgo, predolgo. Bila sem in okrogla in suha in nikoli ni bilo dobro. Potem pa se je z nosečnostjo vse spremenilo. Telo se je pripravilo na novega človeka in to mi je najbolj pomagalo. V dobrem smislu mi je bilo vseeno kako izgledam. Zaupala sem v svoje telo in to je bilo to. Zdaj se v njemu počutim odlično.

    Liked by 1 person

    1. Urška

      Ja, če iščeš pomanjkljivosti, potem jih najdeš in pri 50 kilah in pri 75ih. Nikoli nam ni čisto okej. Me ful veseli, da si se sprejela, mislim, da je to bistvo srečnega življenja. ❤

      Všeč mi je

  2. Katja

    Hvala za tako lep, iskren zapis. Tudi sama sem bila pred leti na istem. Suha, ko trlica, a kljub vsemu nezadovoljna s samim sabo. Zdaj, ko sem mama in imam tudi strije, povešene joške in celulit, se imam rajši. Kljub nepopolnosti se veliko bolj cenim. Jezim se na svoj mlajši jaz, če bi lahko šla nazaj bi si primazala klofuto 😂
    Res si carica, upam, da bom tudi jaz nekega dne tako kot ti. Še vedno sem podvržena mnenju drugih. še zmeraj sem preveč šibka, a sem vsak dan močnejša.
    Želim tebi in tvoji družinici vse dobro.

    Liked by 1 person

    1. Urška

      Katja, še kako razumem tisto, da bi šla nazaj v preteklost pa si eno primazala! 😀 In hvala za te lepe besede, drugače pa tudi sama še nisem tam, kjer bi rada bila. Počasi lezem do tja, s pisanjem takih motivacijskih zapisov mi pa gre ta pot veliko lažje. 🙂 Tudi vam vse lepo! ❤

      Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s