ISTE BUDALE ALI KJE JE MEJA MED ODKRITOSTJO IN NESRAMNOSTJO?

Nekaj mi leži na duši. A ne vem točno, kako to vse ubesediti. Za to objavo sem si oporne točke napisala kar na položnico od T2;

DIREKTNOST. NESPOŠTLJIVOST. ISKRENOST. ODKRITOST. NESRAMNOST. ČISTA ZLOBA ALI SAMO LASTNO MNENJE?

Je sploh kakšna razlika med temi besedami? Dobro jih poglej.

Včasih se mi zdi, da jih ljudje dojemajo kot sopomenke.

ŠE ZDALEČ NE POMENIJO ISTO. In upam, da nikoli ne bodo.

Ko nekdo s tabo govori nespoštljivo, nesramno, ti pametuje in dejansko misli, da je nad tabo in da si ti v vseh pogledih njegov ubogi podložnik; mu ne verjemi, ko reče, da je samo iskren. S tem se samo brani. Najlažje je reči »jaz pač takšen sem, vedno direkten in odkrit«.

NE. Ne kupuj tega sranja.

Iskren si lahko na dva načina. Zlepa ali zgrda.

Najlažje je biti tako zelo direkten, da ti je že popolnoma vseeno za ostale. Ali jih prizadeneš ali ne. Sploh ne rabiš razmišljati o posledicah. Ker si ti pač ful odkrit in iskren in vse to, kar današnji družbi manjka.

Nekaj časa še to vse super laufa – vse dokler te čez čas ljudje ne spregledajo in ugotovijo, da je vsa ta odkritost en navaden *bullcrap* in da nisi nič druga kot poosebljena zloba. Takšna, ki bo naredila vse, da bo najvišje, pa če zato vse druge potepta pod zemljo.

Malo težje pa je obdržati nek nivo spoštovanja do drugih. Do takih, ki so tvoji prijatelji, kolegi, sodelavci, sorodniki. Do naključnih neznancev, ki ti niso storili nič žalega.

Sama sem še vedno – ne glede na vse –  precej zaupljiva in včasih mogoče malo preveč naivna. ŠE VEDNO. Pa sem res mislila, da je vse to za mano. Očitno pač del osebnosti za vedno ostane isti. In veliko takih, »direktnežev« me je že navuklo. Je pač videlo v meni to strast po dobrih odnosih in razumevanju in jo izkoristilo. Ker roko na srce; ogromno mi pomenijo dobri odnosi in tega ne bom nikoli zanikala. Če se le da, stvari rada ohranim v pozitivni luči (pustimo zdaj zlate izjeme, ki so zelo pogosto navdih mojih zapisov – sem se sprijaznila, da se z vsemi pa res ne morem razumet). Globoko v sebi pač nikoli ne bom razumela te potrebe po teptanju drugih. Ki so povrhu vsega še dobri, uspešni ljudje. Tukaj se vedno tolažim z ultimativnim tolažilnim stavkom »saj so samo fauš!«.

Ja, seveda je fajn vsake toliko spustiti v zrak tudi kakšne kletvice ali pa povedati nekomu kar mu gre. Super občutek, osvobajajoč. Ga dobro poznam. Nihče te več ne drži v krču. To vsi rabimo in to je vse popolnoma normalno.

Ni pa potrebe po igranju alfa samca (ali samice, kakorkoli) in hudobnih očitkih, ki kričijo na ves glas »vi ste vsi moji hlapci«.

Zato me jezi to, da se besede ISKREN, ODKRIT, DIREKTEN, tako grdo zlorabljajo. Da se nas vse meče v isti koš.

Kar naenkrat smo vsi iste budale.

Pa si nismo niti podobni.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s