LENE MAME IN RAZVAJENCI

O tem se ravno ne govori na veliko. No, ful je čudno rečt nekomu, da ima razvajenega otroka. Potem z njim nikoli več ne prideš v stanje normalnega pogovora. Zakaj bi sploh govorili take stvari? Vsak se sam odloči, kako bo vzgajal svoje otroke. Koliko in če sploh, se je vredno truditi.

Bi pa vseeno rada zapisala nekaj stavkov, ki jih posvečam predvsem mamam, ki se vsak dan trudijo, da bi vzgojile dobre ljudi; ki včasih že obupajo, pa se vseeno poberejo in vztrajajo naprej. Ki vedo, da ne želijo razvajenih smrkavcev, katerim bodo mogle še pri 30-ih kuhati in likati.


Tako bom rekla; če se ti zdi, da je tvoj podmladek razvajen, imaš verjetno prav.

Če se ti zdi, da bi se lahko otroku malo več posvetila v smislu učenja, ustvarjanja, vzgoje same; imaš verjetno prav.

Če se ti zdi, da tamali absolutno preveč časa porabi za gledanje tv-ja; imaš verjetno prav.

Ne rabiš nobenega, ki ti bo to vse povedal. To vse že sama veš.

Danes res ni težko razvajati otroka. V bistvu je skoraj že nujno. Ker delajo to vsi drugi, moraš tudi ti. Mislim, možnosti je neskončno. Ves čas smo na preži za uresničenimi željami svojih otrok, vse jim damo, sprašujemo jih kaj bi delali, kaj bi jedli, kam bi šli… Prižgemo jim računalnik – ker na televiziji poznajo že vse risanke – in jim (ali pa še hujše; to naredijo sami) odpremo youtube in vrsto nekih.. sploh ne vem kaj naj rečem.. čisto zmešanih posnetkov, ki so na žalost bolj gledani kot Despacito.

In potem si tu ti, ki se zares trudiš. Ki postavljaš meje in se jih dosledno držiš. Ki veš, da bi rada vzgojila otroka, ki bo samostojen, poznal bonton in osnove olike in pripravljen pomagati. Tvoj cilj je čisto preprost; na koncu nočeš postati 50-letna služkinja 20-letnemu smrkavcu, ki še nikjer ne dela, si ne zna pripraviti nekega normalnega obroka, ne spoštuje nikogar in ima vse za samoumevno.

In kaj poslušaš? Pa ne rabiš biti tako stroga, saj je še premajhna, da bi sploh vedela, kaj dela. Jaz mislim, da je otrok pri dveh letih že zelo pameten in točno ve, kaj dela. In to mi Mila dokaže vsak dan, tega si ne izmišljujem.

Malo čokolade po kosilu pa res ne škodi. Ali bi naša princeska raje puding? Ali pa kar tortico? Ne. Če je ne za sladkarije, potem je ne za čokolado, puding, torto. Pa če bi ji banana split padel na mizo, še je vedno NE.


In medtem, ko bi se verjetno morale mame, ki razvajajo, vprašati par pomembnih vprašanj, se sekirajo mame, ki vzgajajo.

Včasih se res zdi, da je tvoj vsakodnevni trud zaman. Da bo na koncu koncev tvoj otrok pristal v družbi razvajencev, ki bodo v trenutku razblinili vse tvoje sanje. Da bo le trpel v gužvi vrstnikov, ki se bodo ponašali z novimi iPhoni, tablicami, računalniki. Da te bo vsak dan vprašal »mama, zakaj oni lahko, jaz pa ne?«.

Je res vredno? Je upanje?

Ja. In veš kdaj ti bo to jasno? Čez 30 let. Ko boš na uspehe svojega otroka nazdravljala z besedami »KER TI LAHKO, ONI PA NE.«

 

2 Comments

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s