EN DAN SAMO MAMA

Nekaj dni že skušam napisati ta zapis, ampak priznam, da mi je težko. Meni, ki sem znana po objavah v stilu »kurc gleda«. Ki sem vedno močna, pogumna in brez dlake na jeziku. Ki mi ni nič težko in furam vse brez problema.

Boš ti ja.


Včasih enostavno ne gre. Ne morem bit vedno na svojih 130%. In s tem se zelo težko sprijaznim. Zakaj? Ker se bojim, da bom koga razočarala; mojo drago Milo, moža, prijateljice.

Še ko se sprostim, me peče vest. Da nisem naredila tega in onega, da bi lahko nekje boljše odreagirala, da bi včasih dvakrat premislila preden kaj rečem, da včasih zaradi tona glasu izpadem nesramna… Da ne kuham vsak dan v stilu 3-hodnih menijev, da nimam vedno pospravljene bajte, da imam mastne lase in šlaufe nad pasom kavbojk, da se premalo posvečam vsem super ljudem v mojem življenju, da…. BLABLABLA. In to mi vse šine v glavo, v trenutku, ko se zleknem na kavč in prižgem TV. Češ, bom v miru pogledala eno epizodo Rizolli and Isles.

Če še bereš to, potem me razumeš. Vsi se zanašajo na tebe, vedno imaš preko celotno organizacijo družinskih obveznosti in opravkov, ti si tista, ki narekuje kaj, kam in kako, ti si tista, ki vedno pove, kaj si misli. Ti si tista, ki vedno pomaga drugim. In tudi ti si tista, ki bo dala vsem prednost pred seboj.

No in potem pride teden, ko popi*devaš od migrene, ko ti menza zamuja že 2 tedna, ko ti gre vse na bruhanje, ko si ne moreš pomagat drugače, kot pa da na vse blesarije pač odgovoriš s kričanjem, ko nimaš potrpljenja za nič. Ko rabiš samo en dan. Samo en dan, da se zložiš spet skupaj.

Berem zdaj zgornji odstavek, pa prisežem, da bi tudi jaz rekla, da sem noseča. Pa nisem.

Kdaj bo prišel ta opevan dan, nimam pojma. Vem samo, da imam še goro obveznosti, materiala za preštudirat, stvari za naredit.

In poleg tega bi pač rada bila tudi najboljša mama svojemu otroku. To je po mojem tisto najtežje; določiti prioritete in ločiti biznis od družine. Vsaj meni no, ko »delam« doma in nimam otroka v vrtcu. Pa veš, da sem raje za mizo in skupaj z Milo barvama z voščenkami, kot pa da dam Milo na kavč in ji prižgem risanke, da lahko jaz končno nekaj naredim.

Res je, da smo mame vsemogočne, ampak nekje je tudi meja. Vedno se zahteva vse od nas, družbeni pritisk na to, kaj bi mame mogle delat in kako bi se mogle obnašat, je že tragikomičen. Veš kaj bi mama mogla delat?

Ljubiti svojo družino. Ko dela, naj dela. Ko pride domov, pa naj pozabi na vse sranje in je enostavno – mama. Mama v tem pomenu, da objame svoje otročičke, da jim pokaže kako zelo jih ima rada, da z njimi uživa, da ne misli na poslovne probleme, načrte in roke. Mama, ki vzgaja in razvaja.

Mogoče pišem to točno zaradi tega, da glasno in jasno povem, kako zelo rada sem mama. Kako bi naredila vse za Milo, kako zelo jo obožujem, kako ponosna sem nanjo in kako zelo ponosna sem nase, da sem sploh lahko njena mama. Vse to se izgubi v »močnih, kritičnih« objavah, zato je ta ena izmed tistih, kjer povem nekaj več o sebi. Včasih bi rada bila samo mama. Da bi izklopila vse radarje za neumnosti, in se enostavno prepustila risanju po stenah, smejanju, hihitanju, lumparijam, igranju s punčkami in prebiranju pravljic.

In ne glede na to, kakšna si; tudi če si drzna, kritična in glasna ženska, še ne pomeni, da nisi ljubeča in skrbna mama.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s