USPAVANJE TRMASTE DVOLETNICE

Pa smo tam. Tam, kjer bi morali biti že pred dvema letoma. Če bi poslušala ostale, bi dala Milo spat TAKOJ že v svojo posteljo, mogoče celo sobico. Ampak neeee, jaz bom spala z njo, da jo lahko cartam pa lupčkam pa božam, pa gledam, kako lepo spi. Mogoče sem vmes pozabila na to, da je fajn, če tudi sama vsaj nekaj ur prespim.


Pa smo najprej imeli zibelko. Lepo, vintage, z ogromnim baldahinom, s po meri sešito posteljnino. Seveda Mila tam ni spala, je pa vsaj prostor lepo izgledal, in mogoče se je večini obiskov tudi zdelo logično, da tamala tam spi. No, pa ni.

Spala je pri nama, sploh, ko se je začelo 5-kratno dojenje ponoči. Halo, kaj se naj, vstajam petkrat na noč, jo jemljem k sebi, dojim, uspavam, dam nazaj v zibelko? Am… NE! Hvala lepa.

In na začetku je bila nam trem postelja širine 140 cm čisto dovolj. No, dokler ni Mila ugotovila, da se lahko razkomoti.

Čez nekaj časa sva z atijem uradno napovedala menjavo zibelke za kinderpet, v katerem pa bo spala. In se bova trudila in na koncu zmagala. Ja, seveda.

Smo zamenjali postelje, spet vse super urejeno, še sama je govorila UAU, pa sploh še govorila ni. In potem se je začelo hektično premikanje kinderpeta po spalnici, enkrat brez stranice, tik ob najini postelji, drugič s stranico (če je bila brez, je v sekundi prilezla k meni, se mi usedla na glavo, skotalila na sredino, začela brcati atija v predel, ki ga ne bom imenovala, mene pa ščipala v čelo). Potem sva jo oddaljila čimdlje od naju, ampak tudi to ni bila dobra ideja. Mila enostavno ni hotela spati sama. Kaj ji lahko zamerim? Mislim, da ji NE SMEM. Ona pač rabi bližino, mora čutiti mene na desni strani in atija na levi.

Spomnim se nekega dne, ko je podnevi brez težav zaspala sama, v svoji posteljici. Tisti dan sem spet rekla; evo, zdaj pa gre zares. Velika punca si že, zvečer boš lepo zaspala sama, mami in ati bosta pa v bližini.

Hahahahaha, pa mami no, kake te sekaš ti?

Ne vem, ali je problem v meni (verjetno je), da ne vztrajam dovolj dolgo in klonem že ob prvem pogledu »razočaranega« otroka, ki očitno obvlada vse trike, kako mamo oviti okoli mezinca.

Kakorkoli že, tisti dan NI zaspala sama. In naslednje leto tudi ne.

Ko smo se pred tremi meseci selili, sem pa naredila cel načrt. Najina spalnica ima še majhno sobo, ki je po mojem bila mišljena kot kakšna garderoba, ampak jaz sem takrat v njej videla potencial za otroško sobo. Ni sicer velika, je pa ravno dovolj velika za posteljico in kakšno komodo. Naredila sem ji ogromen lovilec sanj, ki ji bo »pomagal zaspati«. Na strop sem ji obesila papirnate ptičke, ki bodo »pazili nanjo«. Kupila novo luč v obliki oblačka, ki jo bo »ubranil pred grdimi sanjami«. Pa vse zaman!

Če bi Mila govorila, bi verjetno rekla nekaj podobnega: Da ne bom ki v totem bunkeru spala!?

Takrat sem uradno obupala in se sprijaznila s tem, da bo spala pri nama še kakih 10 let. Medtem sva midva kupila novo posteljo, ampak SPET širine 140 cm, ker kaj pa rabima več? Prisežem, da mi je vsak dan žal, ker bi lahko vzela širšo, pa danes sploh ne bi jamrala.

Kakorkoli že, včeraj sem se razkurila. Res, razkurila. Prestavila sva vso pohištvo, ki se ga da prestavit. Zdaj so v »garderobi« omare, Mila pa ima novo posteljo (tako, za večje otročke), v istem prostoru kot midva. In rezultat? Zaspala je sama. Brez problema. Dobro, ob 01:00 je bila kriza, ker je hotela k nama. Ji rečem, da naj me počaka, grem samo spit kozarec vode, pa pridem takoj nazaj, pa bova zapeli pesmico.

Pridem nazaj v spalnico, Mila lagano na najini postelji, leži, spi?

Objela sem jo, si jo ogledovala, kako je že velika, ji tisočkrat povedala kako zelo jo imam rada. Nič ne more nadomestiti tega. Ona se čez dan sploh ne carta, mogoče me nekajkrat na hitro objame in reče Moja, moja mami. Zvečer pa se tako stiska k meni, da mi kar naenkrat ni nič druga pomembno.


Danes se bom spet usedla ob njeno posteljo, ji povedala pravljico in ona bo zaspala sama. Ne vem pa, kdaj se bo prikradla k meni. Upam, da bo vsako noč bolje. Če pa ne bo, pa pač ne bo. Zaključila sem z načrtovanjem uspešnega uspavanja otroka v lastni posteljici.

Ku*c gleda, se bomo pač stiskali.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s