NISMO SAMO MAME!

Ta zapis ni namenjen meni, in niti ne govori samo o meni. To je za vse mame.

Pred otrokom sem bila marsikaj. Punca, ženska, hčerka, sestra, najboljša prijateljica, študentka; odgovorna, nasmejana, pozitivna, sarkastična, partimejkerka in hkrati partibrejkerka, navdušena nad malenkostmi, vsakodnevna uporabnica ličil in visokih petk, obsedena z dobro muziko in knjigami, zaljubljena v življenje in družino. Pa še bi lahko naštevala, ampak to ni bistvo.

Kaj sem pa zdaj? MAMA.

Kamorkoli grem, sem mama. Karkoli delam, sem mama. Karkoli razmišljam, še vedno sem mama.

Biti mama je najboljša in najlepša služba na svetu. Ampak ta »služba« lahko hitro postane tudi najtežja stvar v tvojem življenju. Lahko te posrka vase, si te podredi, te ovija v vedno tesnejši objem, ki se konča z lovljenjem sape in hlastanjem za zrakom.

Mislim, da veš, o čem govorim.

Kar naenkrat nisi več vse zgoraj našteto. Postala si mama. To je zdaj tvoj prvi in najpomembnejši naziv.

In potem se začne: Aja, točno, ti ne moreš, ker imaš otroka. Saj res, ti si mama in ne moreš z nami ven. Ker si mama, ne smeš piti in plesati v Fuegotu. Ker si mama, moraš biti doma, kuhati kosilo, pospravljati in biti tiho. Saj veš, ker nisi nič drugega kot mama.

Najboljše je, ko grem kam brez Mile. »Amm kje pa si Milo pustila?«, »A se ne počutiš grozno, ko si jo dala v varstvo?« ali pa moja najljubša »Kdo pa jo ima, če ne ti?!«

Hja, dragi moji. Mogoče je res težko opaziti – glede na vse idiote – da smo v kar naprednem svetu, kjer tudi mame potrebujemo sprostitev.

Saj za moškega je popolnoma normalno, da se vrže na kavč, ko pride s službe, ne? Ker je delal. V PRAVI SLUŽBI.

Tak da ne jamraj ti, ko moraš doma vse skockati, 43x pospraviti igrače, 3x skuhati kosilo, ker je mala v obdobju neverjetne izbirčnosti, se 2x vmes stuširati, ker si prešvicana kot dirkalni konj, 8x popraviti daljince in računalnik, ker pač…. otroci, dat prat perilo, ga obesit, zlikat – vse, medtem ko mala spi, in se na koncu le sprijazniti, da ti bo mehur razneslo, ker nikoli ne ujameš pravega trenutka, da bi skočla lulat. Ok? Ne jamraj.

Ti si doma. Komu lepše kot tebi? Lahko delaš kar hočeš, ne rabiš se zjutraj zgodaj vstajati in hoditi v službo, ne rabiš se rihtat za nikogar, vsak dan si lahko v najkicah, lahko si nenaličena, res blagor tebi.

Lahko delaš kar hočeš? Resno? Če bi lahko delala kar hočem, bi zdaj to objavo pisala z Balija.

Ne rabiš se zjutraj zgodaj vstajati? Še bolj resno?! Vstanem se pred njo, pred tabo in pred ono čudno, ko začne s šihtom že ob 6ih.

Ne rabiš se rihtat za nikogar? . . . . . . wtf. Pa še kako rada bi se!!!!!!! Pa se ne!! Ker je vse ostalo bolj pomembno. Tako da nisem vesela ko radio, da se NE RABIM rihtat za nikogar. Zakaj ne? Ker sem v življenju itak dosegla vse, ker imam moža, za druge pa je vseeno, če se jim zdim lepa IN pametna? Kaj pa zase? Jaz bi se zase zrihtala.

Vsak dan si lahko v najkicah? Ok, končno ena pametna. To pa sem res in upam, da bom vedno. No, razen takrat ko se bom zrihtala ko Sofia Vergara.

Lahko si nenaličena? Joj, spet smo tam. Z veseljem bi bila vsak dan naličena. Pa ne zaradi nekih plehkih razlogov, da se fotkam za instagram in napišem #nomakeup. Ampak zato, ker vem, da bi se bolje počutila. Valda podpiram vso natural beauty stvar in tako naprej. Samo vse dobro vemo, da to zgleda super le na top modelih, nam pa malo maskare res ne bo škodilo.

Blagor tebi? Ja valda, blagor meni. Se strinjam.

Torej, vidiš, kaj hočem povedati? Vse super, fino, fajn – mame smo, razumemo in vemo kako je. Stavim pa, da nam vedno biti mama ni dovolj.

Zakaj si tako težko, s slabo vestjo vzamemo čas za svoje želje? Mogoče te lahko potolažim s tem, da bo tudi tvoj otrok bolj srečen, če bo srečna njegova mamica. In kaj ta mamica potrebuje? Maskaro vsak dan? Pfff z lahkoto. 2 uri poleževanja na plaži z najboljšo prijateljico? Z lahkoto! Mogoče, da jo drugi začnejo bolj ceniti? Tu ne bom napisala – z lahkoto – ker pač ni res. To si verjetno vse želimo, pa verjamem, da bo nekoč vsem jasno, kakšno je dejansko delo mame doma – saj veš, upanje umira zadnje, kar te ne ubije, te okrepi in te fore. To si govorim vsakodnevno ob kozarcu vina, da ostanem prisebna.

Rada bi postala, poleg tega, da sem mama, tudi kaj drugega. Rada bi, da me ljudje vidijo kot resnično, svojstveno žensko, in rečejo »glej jo, svaka čast, da si je vzela čas zase«, »super, da si se opogumila in prišla brez Mile«, »zaslužiš si dva deci rdečega in tudi dobila boš dva deci rdečega«.

Sem človek s svojimi potrebami, sem še vedno zmešana punca, nora žena, razvajena hčerka, stroga sestra, zajebana sestrična, odkrita prijateljica. Še vedno sem kdaj žalostna, potrta, kdaj pa totalno evforična. Še vedno sem jaz. In JAZ potrebujem čas, da negujem tudi sebe.

Tako kot negujem to, da sem super mama.

 

2 Comments

  1. Alenka

    Podpišem!
    Kar kurja polt me včasih oblije ob teh “teb’ je fajn..”.
    Biti “samo” mama ima toliko “obrazov”, kjer spet velja rek, da drugega lahko sodiš, ko si v njegovih čevljih prehodil miljo… 😉
    Vse dobro 🙂

    Všeč mi je

    1. URSULA

      Alenka, oprosti za pozen komentar! :/ Ja, se strinjam s tabo: to nikoli ne slišimo rade! Seveda nam je fajn, zato ker imamo svoje male sončke zraven sebe. Ne pa zato, ker smo lahko cele dneve doma in nič ne delamo – misli večina! :/

      Lepo bodi! ❤

      Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s