SLUŽIM KOT KRALJICA

Ne.

Z blogom ne služiš milijonov že prvi dan. In ne, s pisanjem objav nekajkrat na teden ne služiš tisočakov, stotakov in niti tri eure za kruh in mleko.

TO NI BISTVO!

In potem me sprašujejo; zakaj pa potem sploh imaš blog? Sliši se kot »več dela kot koristi«!

Ali pa največja cvetka: »Tako dobro ti gre blog, da ste kar hišo kupli?«

Vsi bi vse imeli, vsi bi radi bajno služili, naredili pa skoraj nič. Iz nič pride NIČ. Nula. Naredi nekaj, potrudi se, daj nekaj od sebe, človek. Potem pa drži pesti, da ti uspe. In če ti ne, pač probaj spet in spet in spet. “Nothing worth having comes easy.”


Torej; zakaj imam blog? Moj odgovor na to je: ZAKAJ GA NISEM IMELA ŽE PREJ? Ljudje smo si zelo različni, eni ne dajo iz sebe besede niti takrat, ko jih nekaj vprašaš že šestič zapored, spet drugi pa moramo govoriti, pisati, razmišljati, debatirati… V ENO. Drugače nismo zdravi. (Sicer se tukaj mimogrede sprašujem zakaj za vraga še nisem dokončala diplome… No, pustimo zdaj to.)

To je moja terapija. In če ta terapija pritegne tudi tebe in si kdaj pa kdaj prebereš moje objave; še boljše.

Hvala za support, hvala za všečke, komentarje, hvala za tvoj čas. Res hvala.

V glavi imam dnevno 489.640 misli, in nekako jih moram spraviti ven. In ker nočem, da vse te misli končajo v ušesih mojega dragega (ki bi verjetno kar hitro pobegnil), jih napišem.

Kakorkoli že, ne blogam zaradi denarja. Kdor ima to v glavi, je že vnaprej odpisan. Žal, tako pač je. Nekaj je napisati zapis, ker ga pač moraš in ker je tvoja edina motivacija denar.

Drugo pa je, ko pišeš o nečem, kar nosiš s sabo, kar čutiš, čemu nasprotuješ, kaj zagovarjaš, kaj ti zavre kri in kaj ti jo pomiri. (ja, jaz definitivno večkrat pišem o predzadnjem!)

To je to. In kakšna je moja motivacija? Deliti to razmišljanje, opažanja, iskrenost – s teboj.

Poln kufer imam vseh slabih novic na TV-ju, brezveznih serij in filmov, pocukranih knjig in čist preveč romantičnih fotk na družbenih omrežjih.

V ČEM JE FINTA?

Kje je realnost?

To, da moramo (mislim, sej v bistvu ne rabimo no) nonstop gledati te blesarije, je res too much! To ni prav!

Tista perfektna ženska iz Instagrama ni vedno taka! In pod heštegom #nomakeup je VEDNO veliko dela z mejkapom. Pri slikah popolno pogrnjene mize in čistih otrok, je izven objektiva vedno gora umazane posode in poflekanega perila.

Ampak to se na fotki ne vidi, ne? Kar je isto, kot, da ne obstaja.

Kdo je sploh še odkrit, iskren, direkten in dovolj nor, da pove stvari, takšne kot pač so? No, jaz jih poznam le peščico. Si folk dejansko res ne upa več stvari povedati po resnici? Takšne kot so? Ker bi jih čudno gledali? In ker bi kar naenkrat postali izobčenci tega svetovnega fejka? JA IN?

Ajde, da prekinem to katastrofo z današnjo resnico: trenutno sedim za računalnikom, obute imam zokne, gor pa japonke. Pojedla sem cel vanilijev zavitek z višnjo, na obrazu imam 13 mozoljev, ki mi grejo zelo na živce, pa še vedno se bašem s sladkim, telovadim ne, pa si želim nekaj kil manj, včeraj nisem pomila posode, likala nisem že dva tedna, ful bi skadila en cigaret, pa ga ne bom, vsi modrčki so mi preveliki, kar me spravlja v rahlo depro, že stokrat sem rekla, da bom lepo zložila vse plačane položnice v mapo, pa jih gledam že od 18-ega tukaj na mizi.

In to bi naj blo težko?

V bistvu je ful lahko. Niti ne rabiš preveč razmišljati, kako bi kaj povedala. Ker je vse res. Brez olepševanj.

Evo, to je moja motivacija in smisel Carice Sveta.

Pa če to pomeni, da se marsikomu zdim preveč arogantna, egoistična (»ker kdo si pa da naziv Carica?« – sej vem ja, ampak to ni moj osebni naziv, temveč naziv bloga – ker veš, carice smo vse tukaj gor), neumna, slišala sem tudi že »pošastna«, prav. Če te kaj moti, prosim naredi uslugo sebi IN meni, in me preprosto ne beri. Ne vem zakaj bi delala nekaj, kar ti ne paše?

Če pa se najdeš v zapisih, če me razumeš, če se štekama, če si predstavljaš, da bi se lahko z mano usedla na kavo (može i koktejl), potem pa si mi ravnokar polepšala dan. In z veseljem bi šla na kavo.

Ali na kaj močnejšega.

 

4 Comments

  1. MojLajf

    Ja vse slike so prfektne, ozadja izbrana in se in se. Tudi jaz to nisem. Tudi moj blog je Moj (real) lajf in ne nastiman lajf.
    Japonke in stumfe..haha zato mam rajs crocse,ker me stumfi zulijo. A v noge me zene skoz le ce sem na soncu ne.
    Carica le tako naprej.!

    Liked by 1 person

  2. Jasna

    Hahaha… modrcki zadnje cas tudi mene nervirajo :p Te pa “nesem” v likanju in zlaganju poloznic… kdo pa se ima ob treh otrocih cas za to!
    Ravno zaradi strahu pred takimi “pametnimi”, ki jim nihce nikoli no dovolj dober, nase pa ne pomislijo, sem leeeta nazaj pisala anonimen blog na Blogosu. Zdaj sem pa “prestara, da bi se sekirala” in hocem biti jaz! Vsaj takrat, ko v direnjdaju to uspem 😉

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s