ŠOPING Z MALČKOM

Vse mame smo presrečne, ko gremo v šoping z otroki, kajne? Je eno svojevrstno doživetje, polno občutkov….

Groze in strahu.

In tega, da izgledamo popolnoma nesposobne v družbi dvoletnika in njegovih izpadov trme, ko gremo mimo blagajne in poličk s kinder jajcami, frutabelami in sadnimi kašicami v vrečki. Mislim, to je prava vojna.

Ko že prideš skoraj na cilj, in si misliš: »Pff, dobra sem, danes mi je začuda ratalo, da nisem del najbolj dramatične dvojice (trojice, štirice, peterice,… kakorkoli) v celem Hoferju.«

In pol prideš do blagajne. In otrok vidi lepo rdeče-belo jajco in se mu misli zmešati. In kaj si pol misliš? Ja, točno to. Raje ne bom napisala.

Skoraj.

Skoraj ti je uspelo.

Pa saj niti ni finta v tem, da ne bi želela kupiti te uboge jajce. ČE bi mi tamala lepo nanjo pokazala in rekla nekaj v smislu »jaz bi to imela, prosim«. Potem sploh ni panike. Ko pa zaslišim te krike višin opernih arij… Pa res ne bi rada kupila jajce. Ker se bo potem vedno tako drla, če jo bo hotela.

In kaj naredim na koncu? Ko vse tehtno premislim in pretuhtam kakšno prihodnost bo imela zaradi te moje odločitve o kinder jajci?

Kupim kinder jajco.

Ker imam rada svoje bobniče in ker v Hoferju res ne bom odkrivala tople vode o »pravilni« vzgoji svojega otroka.

V trgovini nekako najboljše prideš skozi, če je razmerje odrasel:otrok najmanj 2:1.  V tem primeru ima en otroka, drugi pa meče stvari v voziček. Pa še takrat se z mojim menjujema na 3 minute, da si vmes napolnima baterije.

Mogoče celo kupiva večino stvari na nakupovalnem seznamu.

No, tega zgornjega scenarija se poslužujemo pač takrat, ko smo vsi trije doma; ko pa ati dela, pa z Milo sami nakupujeva.


To zgleda tako, da hoče v Hervisu na vsa kolesa in sprobati vse čelade, kako ji pašejo.

Da si v Tediju poišče žogo, in jo meče naključnim mimoidočim in misli, da se bo vsak z njo žogal.

Da v Humanicu zakriči na ves glas, vedno, ko vidi All starke.

Da hoče v Sparu na vsak način pojesti vse paradajze in

da v Mladinski knjigi ne gre ven, dokler ne pobarva vsaj 4 strani pobarvank v otroškem kotičku.


Spomnim se prodajalke v Tediju; namenila mi je tisti pogled… pogled sočustvovanja, s katerim mi je polepšala dan.

»Razumem te«.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s