STANOVANJE, HIŠA ALI NEKAJ VMES

Če me poznaš, potem veš, da že nekaj let sanjam o našem lepem domu. Takem, ki bo samo naš. Kjer bomo samo mi, in kjer mogoče ne bo nove kuhinje še nekaj časa, bomo pa vseeno z veseljem kuhali in počeli vse, kar bi želeli.

Trenutno živimo v najemniškem stanovanju, skoraj v centru Maribora. Zakaj živimo tukaj? To je spet zgodba za drugič, ko bova jaz in ti imela malo več časa. Lahko samo namignem, da smo enkrat že mislili, da smo našli popoln dom, pa se to ni izkazalo za prav. Nekaj časa smo živeli tam, vztrajali, potem pa enostavno ni šlo drugače, kot pa, da se preselimo. Kamorkoli, nam je bilo vseeno.

In to stanovanje zdaj; je res super. Vsi se v njem dobro počutimo, zaenkrat je še dovolj veliko, kopalnica premore natanko 2.5 m2, kar se je izkazalo za odlično – sploh pri čiščenju! Tudi balkon imamo, kar se šteje že med »super mega stanovanja«. V glavnem; fajn je.

pexels-photo-319525.jpeg

AMPAK!

Ha ha, valda, da je ampak!


Sama živim v mestu že od rojstva, vedno navajena na blok, vedno navajena, da imam 5 minut peš do praktično vsega, da niti ne rabim avta, da če želim naravo, grem pač v park in je to to.

Moj dragi mož je pa popolno nasprotje tega. Vedno vajen hiše, narave, vrta, dela doma, urejanja okolice, tu pa tam kakega šraufanja, in tako dalje.

In priznam, ko pomislim na tak lifestyle, mi je vse to zelo všeč. Sploh za Milo. Pa če razmišljam malo naprej; mogoče tudi za več otrok.

Ne pravim, da bi rada imela njivo in 5 otrok, da bi okopavali.

Bi pa imela malo hiško – tako, da se ne moremo skrivati drug pred drugim, tako, ki bi nas prisilila v reševanje morebitnih težav. Tako, kjer bi lahko postopoma urejala prostor za prostorom. Po svoje, sama. Kjer bi sama kitala, barvala, brusila, skupaj zbijala svojo prvo »farmhouse« jedilno mizo.

Obožujem male hiške. Sem mnenja, da ne rabiš veliko prostora. Itak si vedno samo v enem prostoru naenkrat. In praznega, neizkoriščenega prostora med stenami prav tako ne rabim.

In zraven te male hiške; travnik, vrt, piknik plac, kakšno lopo za ustvarjanje, za »diy« projekte. Raje manjšo hiško pa večji prostor zunaj. Še vedno si lahko prizidamo kakšno sobo, parcele pa ne moremo razširiti.

pexels-photo-121537.jpeg


No, in tako ko razmišljam; si nas prav predstavljam – mislim, da bi nam bilo super.

Sicer se zatakne pri moji službi, ki je še nimam. In pri moji diplomi, KI JE ŠE NIMAM. Tako, pa sem rekla.

Nisem še diplomirala, pa sem stara že 25. Luzerka.

Čeprav dragi pravi, da bi vse šlo, da komaj čaka, da se premaknemo na čisto svoje, in da naj ne skrbim. Ker bo itak vse šlo.

Saj bi šlo. Če pa ne bi šlo, pa pač ne bi šlo. Morš probat, ni druge.

In če si rečem tako; če zamenjaš najemnino za obrok kredita, in imaš nekaj čisto svojega – potem mislim, da vse štima.

Jaz spet skrbim, on pa pravi, da naj ne.

Story of my life.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s