JA, DOJIM!

Sama sem že pred nosečnostjo vedela, da bom dojila. Nikoli nisem niti razmišljala, da ne bi zmogla, tako fizično kot psihično. Nekako se mi zdi to najbolj naravna stvar na svetu in jo sprejemam z odprtimi rokami, vsak dan, cel dan. Skoraj.

Naša celotna družina je ful za dojenje, moja mama naju je na primer z bratom oba dojila 2 leti. Mojega dedija njegova mama baje 4 leta. Upam samo, da to ne pomeni, da je ena generacija prej pila mleko do 8ega leta.

Kot vsaka doječka, sem tudi sama naletela na ovire. V bistvu se je čisto vedno šlo za druge in ne za naju.

Midve nisva imele nobenih težav. Milo sem že v porodnišnici priklopila na 24/7 in jo »silila« z mlekom. Prepričana sem bila, da mi bo uspelo, in na koncu je tako, da je tamala še pri letu in pol največji zizni fanatik daleč naokoli.

Včasih si celo mislim, da preveč. Sploh, ko mi mama lepo namigne, da bi ji mogoče kdaj lahko ponudila kakšen kos kruha namesto uboge zize.

20160807_133221_HDR

Upsi?

Spomnim se poletnega dopoldneva na klopi pred blokom. Vroče je bilo za crknit, sedeli sva v senci poleg starejše sosede.

In ravno takrat, ko sem jo hotela odnesti v stanovanje, je začela s kričanjem. Takim, apokaliptičnim.

Valda, kaj naj? Saj starejša gospa ne bo obsojala, kajne? V njihovih časih je bilo dojenje popolnoma normalno.. Milo si položim v naročje in jo začnem dojiti. Nakar slišim: »Ona je pa res že prevelika za prsi, še vas bo pojedla!«

In ker jaz pač ne znam reagirati na take bedne, butalske izjave, sem se pač nasmehnila in odgovorila nekaj v smislu »hvala, gospa«. Res ne znam. Ne vem kaj bi rekla na to, in se vedno v takem primeru nasmehnem. In to so taki primeri, ko bi nujno morala malo zaropotati in povedati kako ostro ali sočno izjavo.

Verjetno imam možgane tako nastavljene, da se spuščajo v debate izključno z osebki inteligentnih izjav.

Sicer pa o dojenju v javnosti; priznam, da imam vedno tisti čuden občutek, ko dojim nekje zunaj. Zdaj sicer več tega ne prakticirava, ker ji že lahko dopovem, da bo malo počakala in vem, da sili k prsim iz drugih razlogov, kot sta lakota in bolezen. Ampak, ko zavrtim čas nazaj.. vedno so bili tisti obsojajoči pogledi, na obrazih izrazi gnusa in ogromno pripomb v smislu »a nimata toplega doma al kaj«.

Res ne vem, kje šteka.

Jaz, zakrita, v naročju s svojim otrokom, ki je LAČEN in me RABI proti Playboyevi zajčici ali punci, ki na plaži prakticira topless stil? A je res prvo totalno nesprejemljivo, ostala dva primera pa sta normalna?

Ne bi smelo biti tako. Mame se ne bi smele skrivati po straniščih (JA, straniščih!!!!!) in tam dojiti svoje štručke, samo zaradi tega ker gre Teji L. na bruhanje, ko vidi doječko v akciji. Mislim, a lahko no?

  • V vsakem parku bi moral biti znak “DOJENJE DOBRODOŠLO – če vas moti, se obrnite stran”.
  • Na vsakih vratih previjalnice, ki premore tudi stol za dojenje, bi moralo pisati “PREVIJALNICA IN DOJILNICA”. Naj mame vejo, kam iti, če se že ne želijo izpostavljati na klopci pred D&M-om!
  • V vsaki restavraciji, kamor se zatekajo lačne družine, bi moral biti en kotiček, namenjen dojenju. Ker to je pa itak kriminal – podojiti otroka pred mizo. Zakaj bi on jedel za mizo, če pa lahko na stranišču?

Groza.

Še enega incidenta sem se ravnokar spomnila; ko je bila Mila stara nekje 4, 5 mesecev, smo šli v Ljubljano v šoping. Itak sem že en dan prej stresirala samo sebe, kje jo lahko podojim, v katerih lokalih imajo previjalnico, ali imam vsepovsod dostop z vozičkom… Te stvari. Normalne mama stvari.

Vse je bilo kul, na koncu smo šli še v Citypark na hiter obhod izložb. In seveda; panika. Ni bilo druge, kot, da jo podojim. Ker je bila grozna gneča, sva odhiteli v previjalnico. Mislila sem si, da jo itak moram še previti in da ji dam za minuto še malo zize, da ne bo več take sile. In potem vidim v previjalnici dejansko lep, udoben naslonjač, in si mislim “Hej, mogoče pa je to tudi prostor za dojenje!?”.

In prisežem, da si še nisem niti majice potegnila dol, ko sem že slišala živčno trkanje po vratih.

»A boste hitro? Imam majhnega otroka in bi nujno morala noter!« Jaz v paniki, Mila že z zizo v ustih, seveda sva hitro vse porihtali, da bo lahko gospa zunaj z majhnim otrokom uredila njuno »nujo«. Odprem vrata, ona pridrvi noter z najmanj dveletnico, me pogleda in reče; “Veste, to se tukaj ne dela. Pejte dojit v avto, če že morate.”

animals-1974166_1920

Mene je kap. In ja, za trenutek ali dva sem izgubila zaupanje v človeštvo.

Tako da, draga zlata doječka; ne pusti se jim. Vedno bodo imeli kaj za povedat, in na to ti ne moreš vplivati.

Doji kjerkoli, ne boj se pogledov in komentarjev, ker se ne splača. Meni je žal, da sem si na začetku vse tako jemala k srcu.

Pač ne veš kako bo, nisi pripravljena na krut svet mama tekmovanj in se še iščeš. Saj se boš našla, verjemi mi. In to hitro. Mrhovinarji pa potrebujejo svoj fiks. Če ne tebe, pa drugo mlado mamico.

2 thoughts on “JA, DOJIM!”

  1. Mislim da je tale mami zapsihirana zaradi tega dojenja bolj kakor vsi ostali okrog nje.. mogoče zaradi hormonov postane človek toliko bolj občutljiv…Jaz sem dojila skoraj 3 leta, pa nikoli nisem opazila grdih pogledov in še grših izjav se sploh ne spomnim, verjetno jih je bilo, ampak meni je bilo vse ravno… ko sem dojila sem bila najsrečnejši človek na svetu… Živim v Ljubljani in ja sem tudi večkrat dojila v restavracijah, v mestnem avtobusu, v cityparku neštetokrat.. nikoli se nisem vprašala “ajoojjj kje bom dojila??” Samo sproščeno.. brez občutka krivde dojite svoje otroke kolikor boste same hotele in kjer koli boste hotele, na komentarje se ne ozirajte!

    Liked by 1 person

    1. Super za ta komentar! In ja, dojenje je meni osebno tudi ena izmed najlepših stvari na svetu. Glede ”zapsihiranja” pa bom rekla tako; ogromno mladih mamic je, ki skrbijo kako družba gleda na njih, imajo potrebo po tem, da pokažejo, da zmorejo vse, in se bojijo biti ranljive. Koliko je to “zapsihirano”, ne vem, je pa to kar pogosto. Bi pa mogle vse tako razmišljati kot v zadnjem stavku, amen! ❤

      Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s